Vodnik za popolne začetnike (level 1-20)
Ta vodnik pišem predvsem zato, ker sem na začetku naredil skoraj vsako napako, ki se v Goodgame Empire sploh da narediti, in rad bi ti prihranil vsaj del njih. Prve ure v igri namreč odločijo, ali boš čez teden dni napadal druge ali pa se skrival za porušenim obzidjem in gledal, kako ti baroni odnašajo surovine. Popeljal te bom skozi level 1 do 20 tako, kot bi to danes naredil sam, če bi lahko začel znova. Čudežev ti ne obljubljam, ampak če se boš držal teh nekaj načel, boš do dvajsetega levela imel grad, na katerega si tako hitro ne bo nihče upal.
Vodiča ne preklikaj (a se v njem tudi ne zadržuj)
Ko skočiš v igro, te prime svetovalec in začne voditi za roko. Ne klikaj kar tako naprej. Vodič te za vsak opravljen korak nagradi z rubini, surovinami in pogosto tudi kakšno dekoracijo ali pospešitvijo. To so najcenejši rubini, kar jih boš kdaj v igri dobil, ker zanje ne plačaš ne s časom ne z denarjem. Zato jih poberi vse in jih ne zapravi za prvo neumnost, k temu se še vrnem.
Vodič prejdi cel in pozorno. Nauči te postaviti prve stavbe, napasti prvi cilj in zasesti prvo zunanje posestvo. Pomembno je, da si, dokler teče začetna faza, zaščiten pred napadi drugih igralcev, tako da imaš mir za gradnjo. Brž ko te igra pošlje na roparskega barona, pojdi kar takoj vanj, saj je to varno in dobiš tako izkušnje kot plen.
In še ena stvar, ki je veliko novincev ne pomisli: ne zaganjaj se na vrat na nos v prvo zavezništvo, ki te povabi že prvo uro. Najprej predelaj osnove, da veš, za kaj v igri sploh gre, in šele nato se ozri po zaveznikih. K zavezništvu se vrnem spodaj, ker je po mojem mnenju ena najpomembnejših stvari v celi igri.
Najprej gospodarstvo, potem vojna
Na čisto začetku gre za eno samo stvar, pognati tok surovin. Igra stoji na štirih stvareh, na lesu, kamnu, hrani in kovancih. Les in kamen ti dajejo drvarji in kamnolomi, hrano pridelujejo farme, kovanci pa ti tečejo iz hiš in s tržnice. Brez surovin ne zgradiš niti ne nadgradiš čisto nič, zato tu ne varčuj.
Vrstni red, ki meni deluje: najprej les in kamen, ker ju potrebuješ za vse ostalo. Nato dovolj farm, da ti hrana ne gre v minus. In sproti dodajaj hiše, deloma zaradi kovancev, predvsem pa zaradi prebivalcev. Prebivalci so delovna sila in brez njih ti stavbe ne delajo s polno zmogljivostjo.
Moj prvi grad je bil videti kot vojaška baza. Vojašnica, vojaške stavbe, povsod sami vojaki, hrana pa je bila medtem v minusu in surovin ni bilo od nikoder. Klasična začetniška napaka. Vojsko lahko preživljaš šele takrat, ko imaš presežek hrane in surovin, ne prej. In še nekaj, na kar sem prišel šele kasneje: stavbe lahko nadgrajuješ na višje ravni, nadgrajen drvar pa proizvede veliko več kot dva osnovna na nižji ravni. Zato namesto da bi pozidal cel grad, raje dviguj raven stavb, ki že stojijo. Gradbenega prostora boš imel vedno premalo, zato z njim varčuj.
Zunanja posestva, pravi motor
To novinci najpogosteje spregledajo in se potem čudijo, zakaj rastejo tako počasi. Tvoj glavni grad ni edino, kar imaš. Z levelom se ti postopoma odpira dostop do okoliških ozemelj, takoimenovanih zunanjih posestev, in prav tja spada večina tvojih surovinskih stavb, predvsem farme, drvarji in kamnolomi. V glavnem gradu obdrži predvsem vojaške in obrambne stavbe ter tisti del gospodarstva, ki drugam ne spada.
Vsako ozemlje ima polja, na katerih dobi določena proizvodnja bonus. Proizvodne stavbe gradi točno na ta bonusna mesta. Farma na polju z bonusom za hrano ti da dodatne odstotke popolnoma zastonj in pri dolgotrajnem igranju to pomeni precejšnjo razliko.
Ne boj se premikati in prezidavati stavb, ko ti prostora prihaja in se odpirajo nova ozemlja. Sam sem to sprva delal nerad, zdelo se mi je kot nepotrebno delo, a se izplača. Hrano drži rahlo v plusu, ne pretirano. Presežka hrane ne moreš pametno izkoristiti, medtem ko ti vsako dodatno polje za les, kamen ali kovance pomaga hitreje graditi in nadgrajevati. Nekje okoli levela 6 do 10 se ti odprejo dodatne gradbene površine in dostop do zunanjih posestev, zato jih takoj izkoristi in jih ne pusti ležati neizkoriščene.
Roparski baroni so tvoj trenažni ring
Roparski baroni so računalniški nasprotniki na zemljevidu in na začetku tvoj glavni vir izkušenj, plena in vaje. Napadaj jih kar naprej. Njihova obramba je trdno določena in predvidljiva, zato se na njih v miru in brez tveganja naučiš celotne mehanike boja. Preden napadeš, si preberi predogled obrambe. Tam vidiš, s katerimi enotami se baron brani in koliko jih ima, in glede na to sestaviš vojsko ter izbereš poveljnika.
Osnovno načelo boja: enote se delijo na pehoto (boj od blizu) in strelce. Branilec ima vojake razporejene po obzidju, vratih in stolpih, tvoj napad pa je usmerjen proti levemu krilu, sredini in desnemu krilu. Pošiljaj več napadalcev na tisto krilo, ki je šibkejše, in uporabljaj orodja (lestve, ovne, obležne stolpe), ki znižujejo obrambno moč obzidja in dvigujejo učinkovitost tvojih vojakov. Pehota in strelci se med seboj premagujejo, zato poglej, s čim te baron drži, in proti temu postavi enote, ki imajo prednost. Poveljnik k temu doda svoj bonus, zato brez njega nikoli ne napadaj.
Zdaj pa obramba tvojega gradu. Vedno pusti doma neko posadko, v napad ne pošiljaj čisto vseh. Kmalu vlagaj v ravni obzidja, vrat in stolpov, utrdbe ti dvignejo obrambo občutno bolj kot nekaj vojakov več. Pozor, napadejo te lahko tako baroni kot igralci, zato grada nikoli ne puščaj golega. Ko ti poteče začetna zaščita pred igralci, imej v rezervi zaščitni ščit (mirovno pogodbo) in ga vklopi, kadar greš od računalnika za dlje časa ali čez noč. Meni se je obneslo, da ga vklopim samodejno, še preden grem spat, preprosto kot del rutine.
Kaj te čaka na poti do dvajsetke
To je okostje, po katerem prepoznaš, da rasteš pravilno. Natančni leveli se lahko malce razlikujejo glede na dogodke in različico igre, nisem stoodstotno prepričan, da se to danes ujema čisto na številko, a vrstni red drži.
V prvih levelih (približno 1 do 5) rešuješ zgolj gospodarstvo, prvo vojašnico in prve napade na roparske barone. Krčmo postavi takoj, ko ti to igra dovoli. V krčmi verbuješ in plačuješ kapitane in poveljnike, brez poveljnika pa ne narediš pravega napada ne obrambe, ker poveljnik v boj doda moč in vodi vojsko. Nobenega napada na igralca ali večjega barona ne izvedi brez poveljnika.
Nekje na sredini poti (približno 6 do 12) reši bolnišnico. To vzemi resno. Bolnišnica ti del ranjenih vojakov po izgubljenem ali dragem boju reši in pozdravi, namesto da bi jih izgubil za vedno. Brez nje veliko hitreje zapravljaš vojsko in surovine. V tej fazi tudi dviguj ravni obzidja, vrat in stolpov, ker se napadi drugih začnejo množiti, brž ko ti poteče začetna zaščita.
V višjih levelih (približno 13 do 20) imaš gospodarstvo že pognano, odpirajo se ti dodatna zunanja posestva, močnejše enote in bojna orodja. Tu prenehaš zgolj preživljati in začneš izbirati, koga si upaš napasti. Cilj do dvajsetke je imeti solidno proizvodnjo na posestvih, spodobno obrambo doma in poveljnika z vojsko, s katero zmoreš barone in manjše spopade z igralci.
Poišči si aktivno zavezništvo, ne prvega
Brž ko obvladaš osnove, si poišči aktivno zavezništvo in stopi vanj. To je najbolj podcenjena poteza začetnikov, obenem pa ti pospeši rast bolj kot karkoli drugega. Aktivno zavezništvo ti da zaščito, ker te močni zavezniki maščujejo in si nihče tako hitro ne bo upal nad tebe. Dobiš nasvete v klepetu, skupne cilje in predvsem možnost, da si med seboj pošiljate podporo in branilce, kadar gre zares.
Ne izberi prvega zavezništva, ki te povabi. Poglej, koliko članov ima, ali so aktivni (živ klepet, nedavna aktivnost) in kakšno raven ima. Veliko aktivno zavezništvo ti pomaga veliko bolj kot mrtva lupina z bahavim imenom. Takoj po vstopu v klepetu vprašaj, na kaj moraš biti v okolici pozoren in koga raje ne izzivati. Izkušeni soigralci ti prihranijo ure napak, ki bi si jih sicer moral nabrati sam. Osebno sem se v zavezništvu naučil več kot iz kateregakoli vodiča, vključno s tem.
Zaradi zavezništva boš tudi razumel, kako delujejo rubini in kdaj se splača zapraviti pravi denar (na začetku skoraj nikoli ne rabiš). Igro se da igrati zastonj, samo počasneje. Rubine si prihrani za stvari, ki ti resnično prihranijo ure čakanja ali rešijo vojsko, na primer za pospešitev dolge gradnje ali dopolnitev vojske pred pomembno akcijo. Ne za kozmetične nakupe.
Pogosto me sprašujete, kdaj prvič napasti živega igralca
To vprašanje dobivam redno. Moj odgovor je, kasneje, kot bi si sam želel. Dokler nimaš poveljnika iz krčme, bolnišnice za zdravljenje ranjenih in za hrbtom zavezništva, ki te maščuje, nima smisla si z nekom razmajati odnose. Močnejši sosed ali celo zavezništvo ti bo razbil grad in ti boš potem teden dni lepil gospodarstvo nazaj skupaj. Tolci barone, zbiraj izkušnje in plen, na igralce pa počakaj, dokler ne boš imel tistega zaledja iz višjih levelov. In tudi potem velja, doma vedno pusti posadko.
Napake, ki sem jih naredil jaz (in ti jih ne rabiš)
Napaka številka ena: zapraviti začetne rubine za neumnosti. V vodiču in prvih levelih dobiš spodobno kupčico rubinov in jaz sem jih takrat takoj zapravil za takojšnjo dograditev poceni stavbe. Še danes si zaradi tega oponašam. Drži jih in jih uporabi le za nekaj, kar ti resnično prihrani ure čakanja ali reši vojsko. Dekoracije lahko počakajo.
Napaka številka dve: zanemariti hrano. Ko ti hrana pade v minus, vojaki stradajo in tako tvoja obrambna kot napadalna moč padeta. Po vsakem naboru nove vojske preveri, ali jo lahko preživljaš. Napaka številka tri: poslati v napad celotno vojsko in pustiti grad prazen. Točno v tistem trenutku pride nekdo nate, na to daj roko v ogenj. Doma vedno pusti posadko.
Druge pogoste napake: sprti si z močnejšim sosedom ali celim zavezništvom, preden imaš lastne zaveznike; napadati in zdraviti brez zgrajene bolnišnice ter s tem trajno zapravljati vojsko; graditi vojaške stavbe pred gospodarstvom; in ignorirati dnevne naloge ter tekoče dogodke. Naloge in dogodki ti sipljejo surovine in rubine, zato jih izpolnjuj. In igro odpiraj vsak dan. Redno pobiranje proizvodnje in izpolnjevanje nalog te popelje dlje kot en sam velik naval gradnje čez vikend, ker večina gradenj in naborov tako ali tako teče v realnem času, ne glede na to, ali si zraven ali ne. Sam to pravzaprav igram kot vsakodnevni ritual ob jutranji kavi, nekaj minut in grem naprej.
Nazaj na Vodiči in nasveti za začetnike.