Kako ne zapraviti rubinov

Ta vodič pišem predvsem zato, ker sam takega nisem imel na voljo. Rubini so trda valuta Goodgame Empira in igra je zasnovana tako, da jih zapraviš hitreje, kot uspeš premisliti – skoraj pri vsakem gumbu sveti majhna rubinasta možnost „naredi zdaj takoj“ in novinec jo pritisne iz navade. Meni so tako izginile prve stotine rubinov za popolne neumnosti, potem pa sem ugotovil, da mi manjka za stvari, ki so res pomembne. Zato si to preberi, preden ti pade prvi večji sveženj, da ga ne zapraviš za uro surovin in pet prihranjenih minut.

Za kaj so rubini pravzaprav namenjeni

Za rubine kupiš skoraj karkoli – takojšnjo dokončanje stavbe, dopolnitev lesa, kamna in hrane, kovance (pozor, to je valuta, ne surovina – to drži ločeno v glavi), premijske enote, okraske, drugega graditelja, pospešitev raziskav in karavan, mesta in razširitve. Seznam je dolg in prav to je težava.

Sam si to delim preprosto – kaj mi ostane in kaj zgori v trenutku. Drugi graditelj je za vedno. Kup surovin, kupljen za rubine, je izginil, brž ko ga zgradiš – ali pa ti ga nekdo oropa, preden ga sploh uspeš porabiti, kar se je zgodilo tudi meni in me še danes jezi. In predvsem, to si zapomni – nič od tega nujno ne potrebuješ. Celotno cesarstvo lahko zgradiš zastonj, rubini ti le skrajšujejo čakanje. Brž ko ti to postane jasno, nimaš več občutka, da moraš nekaj kupiti, in jih začneš hraniti za trenutke, ko ti dejansko prihranijo ure ali ti prinesejo nagrado, do katere sicer ne bi prišel.

Kdaj rubinov NE zapravljati

Surovin ne kupuj za rubine. Nikoli. Les, kamen in hrana ti priteko sami, dovolj je, da zgradiš proizvodnjo in skladišča ter malo počakaš. Enako velja za kovance – te pridobivaš iz domen, davkov in plenjenja. Menjava premijske valute za nekaj, kar proizvajaš zastonj, je najslabši tečaj, kar jih v igri najdeš.

Kratkih gradenj in raziskav prav tako ne, za to imaš časovni skok (glej spodaj). Nekaj minut za rubine je čista izguba. Premijske enote in drage okraske pusti pri miru, dokler nimaš osnov in obzidja, kjer škriplje. Osebno bi okraske pustil ležati še precej dlje, ampak to je stvar okusa.

Ena stvar, ob katero se ljudje vedno znova spotaknejo – draga vojska ti sama nič ne bo zmagala, če ne znaš sestaviti napada. Proti obzidju potrebuješ oblegovalna orodja in več enot za boj na blizu, proti močnim vratom pa raje ščite in loke. Kup elitnih strelcev, nasut na slepo proti slabi obrambi, zgori popolnoma enako kot poceni enote. To sem videl pri sebi in pri soigralcih iz zavezništva.

In nikoli, res nikoli ne zapravljaj v afektu – po izgubljeni bitki ali ko ti na gradu sedi roparski baron. Jezno klikanje je natanko to, na kar igra čaka. Meni se je obneslo, da v takem trenutku igro preprosto zaprem in se vrnem k njej, ko se umirim.

Časovni skok in pospešitve so tvoja valuta namesto rubinov

To je stvar, ki jo novinci spregledajo, izkušeni igralci pa na njej stojijo. Predmeti za skrajšanje – časovni skok in podobni preskoki časa za gradnjo, raziskave, izdelavo orodij in zdravljenje – padajo iz dogodkov, kampanje in dnevnih nagrad povsem zastonj. Nakopičijo se ti sami, samo ne smeš jih zapraviti takoj, ko pristanejo v inventarju. Zbiraj jih namensko in drži zalogo.

Sam sem se moral tega naravnost priučiti – preden pritisnem „dokončaj za rubine“, odprem inventar in pogledam, ali nimam pospešitve. Skoraj vedno jo imam. Za neskončne vrste gradenj in za zdravljenje vojske po bitki hrani zalogo preskokov, po rubine pa sezi šele takrat, ko ti preskoki zmanjka in resnično gre za čas.

Rubin, zapravljen za nekaj, kar znaš pokriti s predmetom iz nagrad, je po mojem najbolj neumno zapravljen rubin v igri. In ja, tudi sam sem jih nekaj tako zapravil.

Kdaj se rubini nasprotno splačajo

Najboljše razmerje ima tisto, kar ti ostane ali prinese več, kot je stalo. Številka ena je drugi graditelj. Če igraš aktivno in želiš rasti, ti podvoji tempo gradnje za ves čas, ko ostaneš pri igri. Nobena enkratna pospešitev se temu ne približa in nič drugega ti ne bi priporočil kot prvi nakup.

Naprej ima smisel ciljno vlaganje v dogodke in turnirje za lestvice. V Koloseju in podobnih tekmovanjih za veteranske točke in nagrade o zadnjih nekaj mestih pogosto odloči majhna količina rubinov za finiš, ko tik pred koncem dohitiš nasprotnika. Tam ti nekaj sto rubinov prinese nagrado, ki je sama po sebi mnogo vrednejša. Prav za te trenutke sam varčujem.

In nato občasno preklikanje resnično dolge gradnje – reda dneva ali več – ko te zavira celoten napredek in preskokov ni več. Pravilo je preprosto – zapravljaj tam, kjer ti to prihrani ure ali prinese več, kot je stalo, in kjer tega ne dohitiš zastonj. Če si pri nakupu ne znaš odgovoriti, kaj boš od njega imel čez teden dni, ga raje ne naredi.

Kako priti do rubinov zastonj

Stalen vir so dnevne naloge in bonusi za prijavo. Prijavljaj se vsak dan, izpolnjuj dnevne cilje in zbiraj nagrade za prijavo – sčasoma iz tega nakapa spodobna zaloga in nekaj rubinov zraven. Tega ne preskakuj, čeprav se zdi drobno.

Več rubinov sipa kampanja in zgodbene naloge – napreduj po zemljevidu, premaguj roparske barone, izpolnjuj zastavljene cilje, veliko med njimi ima v nagradi rubine. Nisem stoodstotno prepričan, ali so natančne nagrade v kampanji od takrat, ko sem jo igral, kaj prerazporedili, ampak rubini so bili tam vedno.

Največ jih je skritih v dogodkih in sezonskih akcijah, v Koloseju in turnirjih ter na nebesnih otokih, zato te načine igraj, četudi le zaradi nagrad in preskokov. In ne podcenjuj zavezništva. Aktivno zavezništvo ti odpira skupne cilje in dogodke zavezništva z nagradami, do katerih sam ne prideš. Biti v dobrem zavezništvu pogosto pomeni večji priliv rubinov in podpore kot karkoli, kar naklikaš sam – in rekel bi, da je to najbolj podcenjen nasvet v celotnem članku.

Vprašanje, ki ga dobivam pogosto

„Ali se splača hraniti tudi tistih nekaj rubinov iz dnevnih nagrad? Saj je to nič.“ Se splača. Prav iz teh drobtin na koncu to nastane. Moj drugi graditelj je bil v veliki meri sestavljen prav iz dnevnih nagrad in kampanje, za tem ni bil noben velik sveženj – trajalo je, ampak je šlo. Vprašanje je bolj, ali zmoreš te drobtine pustiti pri miru in jih ne zapraviš za dopolnitev kamna, ko ti ravno manjka za eno gradnjo. V tem je vsa čarovnija. Kako je pri tebi?

Najprej graditelj, ostalo v rezervo

Postopek je preprost. Vse, kar nabereš zastonj, drži ob strani, dokler ne zbereš dovolj za drugega graditelja. To je tvoj prvi veliki nakup in ti spremeni tempo za ves čas igranja. Do takrat rubinov sploh ne zapravljaj. Niti enega.

Po graditelju se vrni v varčevalni način in si drži rezervo za dve stvari – za finiš dogodkov in turnirjev, kjer majhna količina odloči o veliki nagradi, in za krizo.

Še opomba h krizi, ker okoli nje kroži kup neumnosti. Sredi napada za rubine „ne popraviš obzidja“ – to preprosto ne gre, in kdor ti to svetuje, igre ni igral. Obrambo rešuješ vnaprej – pravočasno premakneš vojsko in obrambna orodja, aktiviraš obrambne pospeševalce in pokličeš zavezništvo za podporo. Rubine si v krizi prihrani kvečjemu za hitro zdravljenje in postavitev obrambe, ne za čudež pet minut pred polnočjo.

En oster nasvet za konec, ki je meni osebno prihranil največ – postavi si „rubinasti strop“. Vem, pravilno bi se temu verjetno moralo reči dno, ampak ta izraz se mi je prijel. Določi si številko, pod katero tvoja zaloga nikoli ne sme pasti – recimo koliko potrebuješ za finiš naslednjega dogodka – in vse nad njo obravnavaj kot rezervo, ki se je ne dotakneš, dokler ne pride drugi graditelj ali nagrada z lestvice, ki se res splača. In ko že imaš prst nad „dokončaj takoj“, najprej poglej v inventar po časovnem skoku. Šele ko ga nimaš in resnično gre za ure, sezi po rubinih. Če imaš svojo lastno finto, kako paziti na rubine, mi mirno piši, rad jo bom tukaj dopolnil.

Nazaj na Vodiči in nasveti za začetnike.